SEVNICA - GRIČ

Danes dopoldan je padla klapa in padla
so drevesa. S tem pa se je pričela
rekonstrukcija ceste Grič - Hraste.
Še zadnji foto utrinki padlih
dreves:

KUM

V prelepem dopoldnevu sem se odločil oditi na Kum. Štartal sem v Čimernem, kjer sem pustil jeklenega konjička. Pot me je vodila mimo odcepa na Nebeško Goro. Proti Kumu sem zagazil v celca in kmalu mi je bilo jasno zakaj še ni nobene sledi, saj sem se takoj pogreznil do pasu v sneg. Pot sem nadaljeval čez Ključevico na 1050 m/nv kjer mi je ga. Marica povabila v hišo skuhala čaj in šilce žganega. Najbolj naporno je bilo prav na Kjučevici kjer so bili zameti največji. Sem že mislil, da se bom moral vrniti, saj sem v zametih skoraj utonil. Na prelazu sem imel lep pogled med drugim tudi na smučišče na Magolniku.

Od Ključevice do kapelice pod Kumom je bilo manj snega. Poznalo se je, da je bila pot že splužena. Snega je bilo le cca 40 cm, kolikor ga je zapadlo za velikonočne praznike.

Od zgornje kapelice v Ključevici do vrha so bile stopinje, predhodnik je šel navzdol proti Zagradu. Moje stopinje so bile sedaj lažje in bolj spešne.

Ob prihodu na vrh, se je Kum 1220 m/nv ( 1,2 m snega), pokazal v vsej svoji lepoti. Močni sončni žarki so mi kar zaslepili pogled. V koči je bil še en pohodnik, ki je prišel s smeri Trbovelj.

A moje veselje gledanja lepot narave ni prav dolgo trajalo. Kar naenkrat je Kum dobil mogočno kapo, pričelo je pihati in močno snežiti. Bilo tako, kot da bi stiropor padal z neba.

Glede na vremenske razmere in ker sem moral na Kum gaziti v celca sem se za sestop odločil iti po ozki že spluženi poti do Lontovža (kjer smučišče ni urejeno torej tudi vlečnica ne dela), Dobovca, mimo smučišča Trotovnik (smučišče urejeno, vlečnici obratujeta), čez Župo do Čimernega.

Res, da sem si za sestop izbral daljšo pot, a na koncu sem ugotovil, da sem po tej poti hitreje prišel do cilja.

Spodaj je nekaj kronoloških fotk: