PRAZNIČNO OKRAŠENA CERKEV V BOŠTANJU

BOŽIČ 2008

BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT V ŠENTJANŽU
Nepozabni božični večer so krajanom pripravili člani Društva rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž. V četrtek dne, 25.decembra so se na njihovo povabilo predstavili godbeniki Slovenskih železnic iz Zidanega mosta pod vodstvom dirigenta Franca Lipovška.
Kot gostje so nastopili še Nuška Drašček, Janez Krivec in citrarka Anja Drstvenšek.
Polna telovadnica tamkajšnje Osnovne šole je pokala po šivih in hkrati vidno vsrkavala profesionalno izvedene nepozabne melodije.
Več fotografskih utrinkov s koncerta je možno videti na:
http://www.geocities.com/krekova.konjenica/

KOPE NAS ZDRUŽUJEJO

KOPE NAS ZDRUŽUJEJO,

OGLARJI JIH BOMO PRIŽIGALI

V PETEK 29. MAJA 2009

OB 18:OO URI .

Spoštovani prijatelji oglarji in simpatizerji,

na predlog več oglarjev po Sloveniji, predlagamo, da pripravite skupaj v svojem kraju kopo in jo slavnostno prižgete v petek 29. 5. 2009, ob 18:00 uri popoldne. Povežite se z lokalnimi Turističnimi društvi, razvojnimi agencijami, gozdarji, občinami, prijatelji…in pripravimo skupni slovenski dogodek.

Za boljšo koordinacijo skupne promocije, kakor za vse informacije, predlagamo, da se prijavite na naslov:

Jože Prah, 041 657 560, prah.joze@volja.net

(Zavod za gozdove Slovenije, KE Radeče, Trg 5, 1433 Radeče).

V začetku leta 2009 bi se srečali vsi, ki bi želeli sodelovati v prižigu kop. Izdali bi skupno promocijsko gradivo.

K sodelovanju smo že pritegnili razne inštitucije, Zavod za gozdove Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Gozdarsko društvo Medved, Kulturno turistični rekreacijski center Radeče, Športno društvo Dole pri Litiji,.. .

Povabite jih še v svojem kraju. Ne pozabite svoj dogodek opisati in prijaviti v koledarje aktivnosti za leto 2009.

Vidni bomo na spletnih straneh:

Zavoda za gozdove Slovenije, http://www.zgs.gov.si/

KTRC Radeče, http://www.ktrc.si/

PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V PRIŽIGU KOP,

29. MAJA 2009, ob 18:00 uri in naj vsebuje naslednje podatke:

KRAJ PRIŽIGA	NOSILEC AKCIJE	KONTAKTNA OSEBA Ime in priimek, Naslov, telefon, in elektronski naslov

Opombe:

PRIJAVNICO POŠLJITE NA NASLOV:

Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Radeče, Trg 5, 1433 Radeče

prah.joze@volja.net .

(Pričakujemo jih do 10.1.2009)

ZGODOVINA OGLARJENJA

Proizvodnja oglja je v prazgodovini pomenila osnovni pogoj za pridobivanje kovin predvsem bakra, brona in železa. Oglarjenje je bilo osnovni izvor sredstev za balzamiranje trupel pomembnih oseb v Egipčanski kulturi (3100 do 332 pr.n.š.).

Trdimo lahko, da je ves čas oglje spremljalo človeške kulture tudi do srednjega veka, posebno v tiste kraje, kjer se je razvijalo rudarstvo in pridobivanje železa. Pri nas se je šele v dobi renesanse razmahnilo železarstvo, brez gozdov in obsežne proizvodnje oglja pa ga ne bi bilo. Z razvojem rudarstva in pa prometa, predvsem železniškega, je premog začel nadomeščati oglje v metalurgiji, vendar ga povsem zlasti v fužinarstvu ni nadomestil. V teh časih gozd ni imel take vrednosti kakor danes in je bilo oglje pomemben proizvod vse do devetdesetih let devetnajstega stoletja, ko se je bukov les začel uporabljati tudi v tehnične namene in je dosegal boljšo ceno kot oglje. Oglarjenje je doživelo največji razmah v 19. stoletju, ko se je močno razvilo fužinarstvo. Leta 1826 je bilo na Jelovici kar 838 kopišč. Okrog leta 1848 se je tako največ oglja pridobivalo na Gorenjskem ter v Kočevskem rogu, manj na Dolenjskem in majhne količine na Notranjskem. Veliko so ga kuhali tudi v Trnovskem gozdu in ga vozili v rudnik živega srebra v Idriji. Ko so se razvili modernejši načini železarstva in povečale možnosti za prevoz hlodovine oz. drv, se je oglarjenje močno zmanjšalo. Okoli l. 1930 je znašala letna proizvodnja oglja v Sloveniji samo še 28-30 tisoč ton, predvsem za izvoz. Po drugi svetovni vojni je bilo močno razširjeno na Dolenjskem, kjer se je ohranilo vse do danes. Ohranilo se je še drugod po Sloveniji (Škofjeloško hribovje, Pohorje, Trnovski gozd, Boč, Pokljuka …), predvsem kot posebnost. Ostanki kopišč so v gozdovih po vsej Sloveniji.

PRIHODNOST OGLARJENJA V SLOVENIJI

Vsako leto oglari še več kot 50 oglarjev, ki zložijo in skuhajo na leto po 1 do 2 kopi, pa nekateri celo več. Vzpodbudno je to, da so med njimi tudi mladi oglarji, ki bodo to tradicijo nadaljevali in jo prenesli tudi na svoje otroke. Oglarjenje v teh krajih ima bodočnost. Vse je odvisno od primerne prodajne možnosti oglja. Oglje iz tega območja je kakovostno, saj se v večini skuha iz trdih listavcev. Ima visoko kurilno vrednost, zato bi morala blagovna znamka dosegati višjo, primernejšo ceno, da bi se pridobivanje oglja v takem obsegu tudi nadaljevalo.

Oglarji danes smatrajo, da je poogljevanje še dobičkonosna dejavnost in nekateri vidijo prihodnost tudi v turizmu.

Oglarska dejavnost v Oglarski deželi na Dolah pri Litiji na Dolenjskem in pod sv. Moharjem v Selški dolini, poteka skoraj celo leto. Vedno se najde oglar, ki les pripravlja ali pa ga poogljuje. Drugače pa lahko najdete posamezna »živa kopišča« še na več kot petnajstih mestih po Sloveniji.

OGLARJENJE KOT KULTURNA IDENTITETA KRAJEV IN

RAZVOJ PODEŽELJA

Kulturna identiteta posameznikov in skupnosti se lahko izraža na različne načine – skozi vero, običaje, etiko; jezik, narečje, poezijo in literaturo; glasbo, ples, gledališče, slikanje in kiparjenje; ročna dela, noše, hrano in pijačo; stavbe, arhitekturo in pokrajino; izkoriščanje zemlje, poljedelstvo in gozdarstvo ter OGLARSTVO.

Kulturna identiteta je koncept poln izzivov. Kulturna identiteta se razvija iz dneva v dan, predstavlja povezavo med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega odraža dolgoletno medsebojno povezanost med ljudmi.

Poglavitno vlogo v razvoju podeželja morajo imeti ljudje, ki tam živijo. Njihove ideje, energija, znanje in drugi viri so pomembna pridobitev v procesu razvoja njihovega območja. Ta ideja je odločilnega pomena in kaže na pomembno povezavo med kulturno identiteto in razvojem podeželja. Podeželani znajo ceniti svojo dediščino.

Dežela Slovenija je že na majhnem delčku izredno pestra. Tako v naravni kot kulturni sferi. Kar pomeni, da imamo na tem delčku gozd, cerkev, grad, jamo, posebnost takšno in drugačno… Pa vendar mi želimo najti še nekaj, kar nas bo v tej raznolikosti pokazalo drugačne, posebne. Takšne, da se nas bodo zapomnili. Predvsem pa takšno posebnost, da se bo kulturno okolje znalo identificirati s to naravno ali kulturno posebnost. Kulture imajo lahko pogosto močan lokalni značaj, kar še dodatno povečuje raznolikost določenih območij. In to je OGLARSTVO.

Oglarjenje se ponuja kot ena izmed možnih rešitev gospodarjenja v mlajših gozdovih, kjer je nega gozdov z redčenji najbolj potrebna. To pa je že količina, ki v dobršni meri rešuje problem redčenj v mlajših sestojih in trženje na tržišču manj kvalitetnih lesnih sortimentov. Drug zelo pozitiven vidik oglarjenja pa je še v ohranjanju kulturne krajine. Zaraščanje kmetijskih površin je vse močnejši. Z izrabo te lesne mase v oglje nedvomno pripomoremo zmanjšanju površin, ki so se zarastle.

Za oglarja je ima lahko pridobivanje oglja večplasten pomen, ki bi ga lahko razdružili na sociološki in denarno pridobitveni del.

Naš oglar ni več samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zaraščenost travniških površin in opravlja nego v mladem gozdu, temveč postaja učitelj, raziskovalec in vodič. Lahko začuti, da zna delati nekaj posebnega in vrednega.

Poleg oglja lahko prodaja še naravno in kulturno krajino, oglarsko kolibo, lastne pridelke od jabolčnika do kruha. Z druženjem dviga sam sebe in okolico.

Oglarjenje kot turistična zanimivost, je nedvomno zgodba. Kraj je lahko prepoznaven po kopah, ki daje enkratnost v razpoznavnosti, kot deželo oglarjev. In ta posebnost, drugačnost, lahko pomeni dober atribut za vabilo obiskovalcem v ta prostor.

Preživeti noč z oglarjem in prespati v oglarski kolibi, je nedvomno doživetje. Risanje z ogljem, skratka ustvarjanje z ogljem lahko pritegne različne profile umetnikov, ki obogatijo duhovnost kraja.

Nikakor ne smemo pozabiti na oglarske dneve, skupni pohod…, ki združuje domačine v skupne akcije in skupne nastope na trgu, pod eno oglarsko blagovno znamko.

Oglarjenje povežemo na kovačije, kovačije na ….In tako imamo sklenjene različne kroge dela in razmišljanj.

OGLARJI SE IMAMO LEPO IN SMO VESELI LJUDJE

Oglar je zavber fant

Oglar je zavber fant, ima ves črn gvant.
Oglar, oglar mor bit, mora bit,
Oglar, oglar mora bit moj.

Hlače ima strgane, z ogljem namazane.
Oglar, oglar mor bit, mora bit,
Oglar, oglar mora bit moj.

Konj'ča ima suhega, skoraj že gluhega.
Oglar, oglar mor bit, mora bit,
Oglar, oglar mora bit moj.


Oglar 'ma dost otrok, moke le za sod.

Oglar gre na goro, punce za njim teko.
Oglar, oglar mor bit, mora bit,
Oglar, oglar mora bit moj.

Pripravil: Jože PRAH

VSEBINO POSREDUJ NAPREJ! - HVALA

Novoletna fantazija

EROIKA

V Laškem je dne, 07.12.2008 potekal koncert za dušo. Nastopili so: Železničarska godba Zidani most, Nuška Drašček in Eroika.