FOTO UTRINKI

ČAROBNA MEGLICA

2010-11-08T08:24:00.003+01:00

Sevniški grad ujet v čarobno tančico:

1.POHOD PO POTEH MILANA MAJCNA

2010-10-31T18:11:00.019+01:00

Sromeljska pešpot

2010-10-17T09:27:00.009+02:00

9.POHOD PO SROMELJSKI PEŠPOTI
Sromeljska pešpot dolga cca 15 km nas je vodila po prelepih sromeljskih gričih in dolinah mimo sadjarjev, živinorejcev in vinogradov.
Pot je lahka in dobro označena.
Domačini pa so nas razveseljevali z domačimi dobrotami.

MARIJA ŠIRJE

2010-09-11T23:41:00.003+02:00

VODA

2010-08-30T09:20:00.002+02:00

Potok pod Pohorjem:

Metulj

2010-08-17T08:41:00.002+02:00

Žužemberk

2010-07-20T07:39:00.000+02:00

Kosilo ob vodi

2010-07-12T07:38:00.000+02:00

Pomagajmo Mii

2010-06-28T10:38:00.000+02:00

BELO GROZDJE

2010-06-18T07:49:00.001+02:00

Sodni dan s točo dne, 17.06.2010:

60 LET PD KUM TRBOVLJE

2010-06-14T06:34:00.008+02:00

V soboto 12. junija 2010 je bilo na Kumu osrednje praznovanje 60 letnice PD Kum Trbovlje,50 letnice zasavske planinske poti in zbor zasavskih planincev.
Igrala nam je Delavska godba Trbovlje, prepevali pa UN'S TRBOVL.

Spodaj na fotki:
predsednica PD Kum Trbovlje ga. Marjeta Bricl, novi predsednik PZS g.Bojan Rotovnik in predsednik MDO zasavskih planinskih poti g. Borut Vukovič

ČESTITAMO IN LEP PLANINSKI POZDRAV

POLŠNIK

2010-06-07T14:32:00.004+02:00

Dne, 06.06.2010 je na Polšniku potekal 14. pohod OD CERKVICE DO CERKVICE katerega so letos poimenovali SPOZNAJMO KULTURO BALKANSKIH NARODOV.

Vsak prijavljen je dobil spominski obesek, izkaznico, jutranjo kavico ali čaj in na kosilo koncu. Za to pohodno pot smo potrebovali cca 3 ure hoda po prečudoviti naravi. Vreme je bilo tudi prečudovito.
Ob jutranji kavici in domačih dobrotah nas je razvedril Moški pevski zbor Polšnik, v cerkvici na Ostrežu Makedonska vokalna skupina Pella, na Stranskem vrhu Društvo bosansko – hercegovskega in slovenskega prijateljstva LJILJAN – pokazali so nam tudi kako se peče burek. Pot je potekala dalje mimo Glinjeka do lovske koče na Polšniku kjer je bil zaključek in ponovna predstavitev vseh gostujočih skupin. Pod šotorom je imela glavno razvedrilno nalogo skupina Čepon, kot gostja pa se je predstavila še miss Universe 2010 Marika Savšek.

NETOPIR

2010-06-05T09:22:00.002+02:00

Gož

2010-06-01T12:20:00.002+02:00

Še ena lepotica, ki pa ni bila najbolj razpoložena.

KUMROVEC - 2010

2010-05-23T20:55:00.008+02:00

Danes se je v Kumrovcu kljub občasnim nalivom lažje dihalo. Včeraj se je tam po lokalnih virih zbralo cca 11.000 ljudi.
Povzetek nekaj dobrih posvetil:

Tito vrati se i što prije pozatvaraj bandu.

Nekad su svi kradli i nama davali, sada kradu i nama ništa ne daju.

Što je više kleveta i laži Tito nam je miliji i draži.

Josip Broz dobar skroz.

Ponosen sem, da sem živel v tvojem času, sedaj po tolikih letih se tvoja podoba skriva. Zato pošlji nam drugega enakega tebi!

(prepis posvetil iz knjge v rojstni hiši tovariša Josipa Broza Tita v Kumrovcu)

KOSILO ZA DVA

2010-05-18T12:51:00.000+02:00

Šentjanž - panorama

2010-05-14T13:00:00.000+02:00

KONJI IN ŠENTJANŽ V HDR - ju

2010-05-09T00:41:00.009+02:00

Kača

2010-05-07T11:48:00.003+02:00

Tale lepotica me je presenetila na poti med Lovrencem in Loko. Sredi gozda me je s svojim pihanjem in držo opozorila, da je tam ona gospodar, me pa je vseeno spustila dokaj blizu....

MIRNA

2010-04-12T09:09:00.004+02:00

Smukanje podusti ob reki Mirni:

POMLAD JE TU

2010-03-22T13:59:00.000+01:00

RAZBOR

2010-03-13T13:14:00.000+01:00

OGRADA V SNEGU

2010-03-09T13:16:00.000+01:00

LOVRENC

2010-02-17T13:13:00.002+01:00

RADEČE

2010-02-04T08:30:00.000+01:00

Slikano s Svinjskega rta v večernih urah:

ZIDANI MOST

2010-01-31T20:28:00.001+01:00

Slikano s poti proti Svinjskemu rtu:

POŽRTIJA

2010-01-21T08:12:00.000+01:00

Požrtija sredi hude zime ...

BRUNK 2010

2010-01-17T19:09:00.002+01:00

Tradicionalna licitacija krač na Brunku je uspela kljub slabemu vremenu - rahlemu sneženju.

KORENČEK

2010-01-06T08:52:00.002+01:00

Zasnežena nedelja

2009-12-20T19:30:00.002+01:00

Glede na obete, da bo tale sneg pobralo, sem danes zjutraj pobegnil na "Lisco".
Bilo je fenomenalno!

Kapljica vode - vodni falus

2009-12-15T07:23:00.001+01:00

Kapljica vode ki pada v kozarec:

MESNE DOBROTE

2009-12-06T17:01:00.005+01:00

Vikend pri prijateljih.
Dela je bilo veliko, a sline se kar cedijo in cedijo:

Novembra sliva cveti

2009-11-24T09:18:00.000+01:00

Komentar ni potreben:

SONČNI ŽARKI

2009-11-16T07:42:00.001+01:00

PO KOTITVI TELETA

2009-11-07T06:53:00.000+01:00

javascript:void(0)

JESENSKA LUNA

2009-11-04T06:16:00.000+01:00

V ZATONU

2009-11-02T22:14:00.001+01:00

MALKOVEC - panorama

2009-10-30T13:47:00.001+01:00

SRBIJA 2009

2009-10-16T11:59:00.022+02:00

Obisk pri prijateljih v Srbiji.
Latniki gozdov in oglarji ter člani kluba oglarjev smo šli na drugo ekskurzijo v Srbijo. Obiskali smo srbska združenja lastnikov gozdov, ki jih je danes že več kot 20, obiskali srbsko podeželje in se spoznali z bogato kulturno ter naravno dediščino Srbije od Kopačkega Rita, Fruške gore, Novega Sada, Stare planine… - napravili smo cca 2000 km.
Bilo je lepo in na koncu prišli do spoznanja, da još ima LJUDI!!

PRAZNIK KOZJANSKEGA JABOLKA

2009-10-11T08:22:00.005+02:00

Skromni utrinki s prireditve v Podsredi:

MARIBOR PONOČI

2009-10-07T12:15:00.000+02:00

MAMA MUCA

2009-09-27T07:28:00.000+02:00

LABOD

2009-09-23T08:07:00.000+02:00

LISCA POJE 2009

2009-09-15T11:04:00.000+02:00

Planinsko društvo Lisca – Sevnica, je na Lisci v nedeljo 13.09.2009 ob 11.00 uri organiziralo tradicionalno vsakoletno srečanje z naslovom: LISCA POJE.
V lepem vremenu so zapeli pevski zbori, z razstavo predstavili umetniki in fotografi, ki so ustvarjali v Oglarski deželi in njeni okolici, spregovorila sta predsednik PD Lisca Jože Prah in direktorica KTRC Radeče Marija Imperl, zaplesali pa člani folklorne skupine Društva upokojencev Razbor.

KLUB OGLARJEV SLOVENIJE

2009-09-11T08:05:00.002+02:00

1. Je prostovoljno, samostojno, nepridobitno in nestrankarsko združenje oglarjev.
2. Delovanje kluba temelji na načelih demokratičnosti in javnosti.
3. Delo kluba je javno. Svoje člane/-ice obvešča klub:
• s pravico vpogleda članov v zapisnike kluba;
• preko klubskega glasila;
• preko sredstev javnega obveščanja
• preko elektronske pošte.
Širšo javnost obvešča klub o svojem delu tako, da so seje kluba javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike/-ice zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike/-ice sredstev javnega obveščanja.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij o delu kluba odgovarja Predsedstvo kluba.
4. Klub zasleduje naslednje cilje in načela:
• Širi idejo oglarjenja
• Seznanja ljudi z naravnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi Slovenije in turistično ponudbo
• Prispeva k promociji slovenskega oglja
• Popularizirati varovanje narave, okolja in lastnine v naravnem okolju
5. Klub uresničuje svoje cilje:
• z organiziranjem srečanj, skupnih prižigov oglarskih kop, pohodov po oglarskih poteh
• s sestajanjem svojih članov/-ic ob sejah predsedstva kluba in drugih akcijah;
• z delom v komisijah in sekcijah;
• z organiziranjem akcij, prireditev, predavanj, seminarjev in podobno;
• s povezovanjem z drugimi organizacijami in s sodelovanjem na njihovih akcijah;
• z obveščanjem javnosti o delu kluba;
• z izdajanjem elektronskih obvestil
• preko organizacij in združenj, s katerimi ima klub skupne interese.
6. Član/ica društva je lahko vsak/a, ki ima rad oglarstvo in se ravna po pravilih Kluba za oglarstvo in izrazi željo za sprejem ter podpiše pristopno izjavo.
Članstvo v klubu je brezplačno in prostovoljno.
7. Klub vodijo izvoljeni člani Predsedstva Kluba oglarjev Slovenije.
8. Odločanje v klubu je sklepčno, če je prisotnih več kot pol članov, ali vsaj 10.
9. Člani kluba so prijatelji.
10. Naslov Kluba oglarjev Slovenije
(Začasno, Zavod za gozdove Slovenije, KE Radeče, Titova 10, 1433 Radeče).
Elektronski naslov: prah.joze@volja.net

(Pravila sprejeta, 19.03.2009 ZGS, LJ)

PRIJAVNINA ZA ČLANSTVO V KLUB OGLARJEV NAJ VSEBUJE:

IME IN PRIIMEK NASLOV NASLOV ELEKTRONSKE POŠTE in telefon

ODA PRAŽENEM KROMPIRJU

2009-09-08T07:45:00.014+02:00

V Radečah je v soboto 05.09.2009 dišalo po praženem krompirju. Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je odprlo 9. svetovni festival praženega krompirja.
Pražen krompir se je zahvaljujoč ljubiteljem in društvu praženega krompirja spet vrnil na slovenski jedilnik.
Vsako leto v Društvu za priznanje praženega krompirja prirejajo festival, kjer se zberejo številni ljubitelji in pripravljalci naše kultne jedi iz domovine in tujine. Za vse obiskovalce je bil brezplačno na voljo pražen krompir na več načinov.
Naslednje leto nasvidenje v Ljubljani.

RACA MLAKARICA

2009-09-04T08:04:00.000+02:00

Najprej pristanek, zatem se pa je treba očediti:

VRABEC

2009-09-01T08:03:00.000+02:00

ŠTAJERSKA 2009

2009-08-24T07:42:00.017+02:00

Ljubitelji veteranov smo 22.08.2009 prišli na svoj račun in si dodobra napasli oči. Tega dne je namreč potekal že 21. mednarodni relly starodobnih vozil - ŠTAJERSKA 2009. Organizator rellya je Veteran klub Maribor. Trasa rellya je potekala: start v MB na Trgu svobode, Malečnik, Dobrava, Rače, Zgornja Gorica, Dvorec Statenberg, Slovenska Bistrica in nazaj v MB.

VEŠA VELIKANKA

2009-08-15T13:35:00.002+02:00

SREČANJE LUNEKOV V NEBESIH

2009-08-12T23:08:00.002+02:00

POZIDNA KUŠČARICA - "MARTINČEK"

2009-08-09T20:03:00.003+02:00

METULJ LETALEC

2009-08-01T09:15:00.001+02:00

ČRV

2009-07-29T12:40:00.000+02:00

Beljakovinska bomba
Ko sem zagledal tega črva, sem se spomnil dokumentarne angleške TV oddaje, v kateri je pohodnik po Avstraliji povedal, da je takle črv dovolj za obrok - ima veliko kalorij. Kako bi pa teknil, je pa druga tema.....

PODVODNA FOTOGRAFIJA

2009-07-26T10:50:00.013+02:00

Podvodna fotografija je nov izziv katerega sem se lotil letos na morju. Nabavil sem si ohišje (o firmi ne bom delal reklame) za mali kompakt in šel veselo na delo. Ni tako lahko kakor bi človek pričakoval. Potapljal sem se na dah in poleg fotoaparata uporabljal samo masko. Kot prvo mi stabilizator ni pomagal kaj dosti. Po nekaj posnetkih sem ugotovil, da je najbolje če v eni roki držim malo večji kamen, da se pod vodo fiksiram v drugi pa fotoaparat. Fleša pod vodo nisem uporabljal, ker ni priporočljivo zaradi nezaželenih učinkov – izpade enako kakor pri slikanju snežnega meteža.
Spodaj je nekaj fotk – sem pa ugotovil, da bom moral spremeniti lokacijo če bom hotel imeti boljše in lepše posnetke.

OBIR 2139 m

2009-07-12T07:40:00.015+02:00

Obir -2139 m je od glavnega grebena Karavank pomaknjen zelo na sever, zato nudi svojevrsten razgled. Visoko na to mogočno goro v Avstriji pripeljejo tudi gorske ceste, ki so nekdaj služile tudi pri izkopavanju rude.
Ožji masiv tvori poleg glavnega vrha, imenovanega Ojstrc, še nekaj manj pomembnih vrhov. Predvsem velja omeniti na sever pomaknjeni Mali Obir, ki iz doline Drave zastira pogled na Velikega. Z vrha se lepo vidi tudi mesto Celovec.
Stoji samoten visoko nad Obirskim, Železno Kaplo in Reberco, nad Klopinskim jezerom, Galicijo, Šmarjeto in Borovniškim jezerom ter Hmelšami v dnu globoke soteske Borovniškega potoka, vendar ni osamljen, saj njegov vrh cenijo gorniki vseh zahtevnosti tako v kopnem kot v snegu, le poti v njegovo visokostno domovanje si vsakdo izbira po svojih željah in zmožnostih.
Mi smo imeli srečo, narava nam je dala lepo vreme – bilo je super.

MOPEDISTI NA KUMU

2009-07-04T22:23:00.011+02:00

Vsako prvo soboto v mesecu juliju se člani Društva mopedistov z Velikega Cirnika odpeljejo s svojimi konjički na 1220 metrov visok Kum.
Tako je bilo tudi letos, ko se je v tradicionalnem 10. srečanju na Kum odpeljalo 45 mopedistov, med njimi tudi ena mopedistka. V lepem vremenu jim konjički niso preveč nagajali in so tako skoraj brez večjih zastojev prišli do postanka na Kumu.
Vračali so se po isti poti in se na startu oz. cilju na Velikem Cirniku še poveselili. Tam sta jih čakala dobra kapljica in jedača.

RIBNIK BLATO

2009-07-03T16:54:00.005+02:00

Obisk RADIA 1

2009-06-27T19:21:00.012+02:00

25.06.2009 - osemnajsti rojstni dan RS si bom zapomnil za vse čase. Nagrado za fotografijo sem dobil kar domov, ampak ne na vsakdanji način. Denis Avdič iz Radia 1 s svojo Teo (državna prvakinja v peki kruha :)) in večkratni državni prvak v peki na žaru in kuhar na veleposlaništvu Jože Bukovinski! so mi nagrado dostavili in pripravili pravo fešto v sodelovanju s cca 40 povabljenimi.
Bili smo v naravi in dan je kar prehitro minil, smo fešto raztegnili še pozno v noč.
Jože je res pravi mojster v peki na žaru in jedi so bile okusne da je kaj, seveda tudi Janezov cviček ni manjkal - tekel je v potokih.
Hvala RADIU 1, Jožetu,sponzorju MDK in vsem ki so pripomogli, da je fešta uspela do podrobnosti!

TREBUŠNA PLESALKA

2009-06-17T10:50:00.000+02:00

VERŽEJ 2009

2009-06-14T19:55:00.003+02:00

20. JUBILEJNO SREČANJE KRVODAJALCEV IN KRVODAJALK SLOVENIJE V VERŽEJU
Krajevna organizacija RK Veržej in OZRK Ljutomer sta v soboto 13.06.2009 v Veržej že dvajsetič povabila krvodajalce iz vse Slovenije na tradicionalno srečanje.
Za dobro počutje so pripravili poseben program.
Poskrbljeno je bilo za tradicionalno kosilo - bograč ali kotlet in pečenica.
Za zabavo in ples je poskrbel ansambel Štrk.
Sevničani smo se tega srečanja udeležili drugič.

KRŠKO

2009-06-13T20:41:00.003+02:00

PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR

"MESARICA"

2009-05-18T06:47:00.001+02:00

GOREČE NEBO

2009-05-16T00:47:00.001+02:00

POTAPLJAČI

2009-05-14T21:05:00.008+02:00

Nekaj foto utrinkov usposabljanja gasilcev potapljačev iz MB katere sem naključno zalotil pri njihovem delu oz. izpopoljnjevanju:

VRT KAKTUSOV

2009-05-12T08:26:00.000+02:00

V Seči se nahaja Vrt kaktusov, kjer imajo cca 1500 vrst kaktusov, najstarejši je "star" 54 let:

KAMNITI PLES

2009-05-10T00:26:00.001+02:00

ČLOVEK IN KAMEN - Koprski terminal gosti mednarodni kiparski simpozij funkcionalne skupture KAMNITI PLES. Aljoša Golubič, Aleš Lenassi, Gail Moriss, Tamara Rimele in Marko Zelenko bodo do sredine maja ustvarjali iz kraškega kamna. Štiri dela bodo trajno krasila Koper, eno pa bo na ogled v Sežani.

PARENZANA

2009-05-07T22:47:00.007+02:00

Pot zdravja in prijateljstva je speljana po trasi nekdanje ozkotirne železniške proge, ki je povezovala mesti Trst in Poreč s kraji, ki so bili ob tej poti, in je bila 34 let osrednja kopenska komunikacijska vez med Istro in Srednjo Evropo. Pot prijateljstva je zato, ker je nastala po skupni odločitvi slovenskih, italijanskih in hrvaških občin, skozi katere je nekoč vozila priljubljena Parenzana. Pot vodi skozi stara mesta in naselja, enkrat tik ob obali, drugič med vinogradi in nasadi oljk, speljana je skozi kratke urejene tunele, prečka doline, avtocesto z viadukti in se vzpenja preko gričev. Pot ni zahtevna, je zanimiva. Ob poti - je več počivališč, kjer se boste lahko oddahnili in dobili zanimive informacije.

Tunel Valeta - 550 m:

Ko je vroče, ti taka scena takoj pade v oči (poleg zanimivega kolesa, veliko rogecev):

P.S.: V tem času se vsepovsod nekaj dela ter razkopava in kdor se prvič poda na to pot, se predvsem v Kopru lahko zgubi. No, se pa vpraša - to je najboljša rešitev.

JEŽEK

2009-05-06T23:57:00.002+02:00

PIRAN

2009-05-03T22:19:00.006+02:00

SPOMINSKI POHOD

2009-04-26T18:55:00.009+02:00

7. SPOMINSKI POHOD OB ITALIJANSKO - NEMŠKI OKUPACIJSKI MEJI OD MURENC DO TELČ - SOBOTA, 25.04.2009.
POHOD POTEKA OD MURENC, ŠENTJANŽA, HINJ, KRMELJA, HINJC, VRHKA DO TELČ. CELOTNA TRASA JE DOLGA CCA 17 KM.

POLNA LUNA - II

2009-04-09T23:19:00.002+02:00

Temu bi rekel - ponovi vajo. Prejšnjič nisem uspel fotkat lune v celoti, se mi pa je ta priložnost ponudila danes in tu je eden od rezultatov:

IZ DUNAJA V SEVNICO

2009-03-21T13:40:00.009+01:00

POLNA LUNA

2009-03-14T00:35:00.003+01:00

Danes ponoči sem skoraj naredil doktorat iz fotkanja lune:
-stativ
-točkovno merjenje
-M
-ISO 100
-125
-F 5,6
-proženje z daljincem
-500 mm

BUDIMPEŠTA

2009-03-02T18:04:00.023+01:00

Dvodnevni obisk pri meni dragi osebi v dvo milijonskem mestu.
Pot do tja je lepa - avtocesta (4 dnevno vinjeto sem kupil na SLO strani), kot zanimivost še povem, da nisem zaznal nikakršnega avto dirkaštva (mogoče je kultura drugačna al pa so kazni tako velike - se moram še pozanimat).
Motilo me je samo to, da cestne označbe ponekod res niso popolne - sploh za nas k še ne potujemo z GPS.
Izkazalo se je tudi, da sta dva dneva premalo za ogled vseh znamenitosti glavnega mesta Madžarske.
Najboljša poteza je tudi bila, da je avto ostal parkiran, po mestu pa z javnimi prevozi. Na deliju oz. prodajnih mestih se lahko za zmerno ceno kupi 24 urna karta, ki velja za vse javne prevoze.
Meni osebno so bili najbolj všeč: Trg herojev, bazilika sv. Štefana, parlament, metro in seveda Budimski grad (grad kralja Matjaža).

P.S. Čeprav mi ni bilo namenjeno lepo sončno vreme, je bilo svetlobe dovolj, da sem napravil ogromno posnetkov, katere bom še kje dal na ogled. No pa še obdelat jih bom moral, tele spodaj so dane na blog bolj na hitro.

PUST - 2009

2009-02-24T17:03:00.002+01:00

sv. Jošt - LICITACIJA KRAČ

2009-02-22T21:34:00.011+01:00

OKOLICA SEVNICE

2009-02-15T17:35:00.006+01:00

ZELENICA

2009-02-08T21:17:00.010+01:00

SNEŽAKI

2009-01-25T08:36:00.000+01:00

ANTONOVO ŽEGNJANJE NA BRUNKU - 2009

2009-01-21T07:00:00.001+01:00

SLOVENEC LETA 2008

2009-01-17T22:50:00.000+01:00

Litija 16.01.2009

Nedeljski dnevnik je na sklepni prireditvi za Slovenca leta 2008 za najbolj priljubljeno osebnost minulega leta ponovno razglasil predsednika države Danila Türka.

Končna lestvica najbolj priljubljenih Slovenk in Slovencev za minulo leto (2008) je: Danilo Türk, Borut Pahor, Petra Majdič, Milan Kučan, Janez Janša, Gabriel Brezovar, Alojzij Uran, Primož Kozmus, Zmago Jelinčič Plemeniti in Zoran Janković.

Prva vrsta.

Na prireditvi so sodelovale tudi ministrice za obrambo,
javno upravo in kulturo, Ljubica Jelušič, Irma Pavlinič Krebs
in Majda Širca Ravnikar.

Drugouvrščeni po izboru bralcev Nedeljskega Dnevnika je
premier Borut Pahor.

Petra Majdič

Listino za posebne dosežke po izboru uredništva za leto 2008
je prejel športnik Jure Robič.

Posebno priznanje za plemenitost je dobila glasbena skupina Čuki, častni Slovenec leta 2008 pa je postal Tone Fornezzi Tof, ki je bil izbran zaradi dolgoletnega organiziranja dobrodelnih akcij.

Veličasten ognjemet na koncu prireditve

TRAVNIK POZIMI

2009-01-06T08:09:00.002+01:00

Sneg je pobelil travnik, a orodje že čaka na
lokaciji.

NOVOLETNI POHOD NA KUM

2009-01-02T20:03:00.007+01:00

Foto utrinki s 27. novoletnega pohoda na Kum:

PRAZNIČNO OKRAŠENA CERKEV V BOŠTANJU

2008-12-29T20:00:00.004+01:00

BOŽIČ 2008

2008-12-27T04:14:00.007+01:00

BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT V ŠENTJANŽU
Nepozabni božični večer so krajanom pripravili člani Društva rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž. V četrtek dne, 25.decembra so se na njihovo povabilo predstavili godbeniki Slovenskih železnic iz Zidanega mosta pod vodstvom dirigenta Franca Lipovška.
Kot gostje so nastopili še Nuška Drašček, Janez Krivec in citrarka Anja Drstvenšek.
Polna telovadnica tamkajšnje Osnovne šole je pokala po šivih in hkrati vidno vsrkavala profesionalno izvedene nepozabne melodije.
Več fotografskih utrinkov s koncerta je možno videti na:
http://www.geocities.com/krekova.konjenica/

KOPE NAS ZDRUŽUJEJO

2008-12-10T12:03:00.004+01:00

KOPE NAS ZDRUŽUJEJO,

OGLARJI JIH BOMO PRIŽIGALI

V PETEK 29. MAJA 2009

OB 18:OO URI .

Spoštovani prijatelji oglarji in simpatizerji,

na predlog več oglarjev po Sloveniji, predlagamo, da pripravite skupaj v svojem kraju kopo in jo slavnostno prižgete v petek 29. 5. 2009, ob 18:00 uri popoldne. Povežite se z lokalnimi Turističnimi društvi, razvojnimi agencijami, gozdarji, občinami, prijatelji…in pripravimo skupni slovenski dogodek.

Za boljšo koordinacijo skupne promocije, kakor za vse informacije, predlagamo, da se prijavite na naslov:

Jože Prah, 041 657 560, prah.joze@volja.net

(Zavod za gozdove Slovenije, KE Radeče, Trg 5, 1433 Radeče).

V začetku leta 2009 bi se srečali vsi, ki bi želeli sodelovati v prižigu kop. Izdali bi skupno promocijsko gradivo.

K sodelovanju smo že pritegnili razne inštitucije, Zavod za gozdove Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Gozdarsko društvo Medved, Kulturno turistični rekreacijski center Radeče, Športno društvo Dole pri Litiji,.. .

Povabite jih še v svojem kraju. Ne pozabite svoj dogodek opisati in prijaviti v koledarje aktivnosti za leto 2009.

Vidni bomo na spletnih straneh:

Zavoda za gozdove Slovenije, http://www.zgs.gov.si/

KTRC Radeče, http://www.ktrc.si/

PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V PRIŽIGU KOP,

29. MAJA 2009, ob 18:00 uri in naj vsebuje naslednje podatke:

KRAJ PRIŽIGA

NOSILEC AKCIJE

KONTAKTNA OSEBA

Ime in priimek,

Naslov, telefon, in elektronski naslov

Opombe:

PRIJAVNICO POŠLJITE NA NASLOV:

Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Radeče, Trg 5, 1433 Radeče

prah.joze@volja.net .

(Pričakujemo jih do 10.1.2009)

ZGODOVINA OGLARJENJA

Proizvodnja oglja je v prazgodovini pomenila osnovni pogoj za pridobivanje kovin predvsem bakra, brona in železa. Oglarjenje je bilo osnovni izvor sredstev za balzamiranje trupel pomembnih oseb v Egipčanski kulturi (3100 do 332 pr.n.š.).

Trdimo lahko, da je ves čas oglje spremljalo človeške kulture tudi do srednjega veka, posebno v tiste kraje, kjer se je razvijalo rudarstvo in pridobivanje železa. Pri nas se je šele v dobi renesanse razmahnilo železarstvo, brez gozdov in obsežne proizvodnje oglja pa ga ne bi bilo. Z razvojem rudarstva in pa prometa, predvsem železniškega, je premog začel nadomeščati oglje v metalurgiji, vendar ga povsem zlasti v fužinarstvu ni nadomestil. V teh časih gozd ni imel take vrednosti kakor danes in je bilo oglje pomemben proizvod vse do devetdesetih let devetnajstega stoletja, ko se je bukov les začel uporabljati tudi v tehnične namene in je dosegal boljšo ceno kot oglje. Oglarjenje je doživelo največji razmah v 19. stoletju, ko se je močno razvilo fužinarstvo. Leta 1826 je bilo na Jelovici kar 838 kopišč. Okrog leta 1848 se je tako največ oglja pridobivalo na Gorenjskem ter v Kočevskem rogu, manj na Dolenjskem in majhne količine na Notranjskem. Veliko so ga kuhali tudi v Trnovskem gozdu in ga vozili v rudnik živega srebra v Idriji. Ko so se razvili modernejši načini železarstva in povečale možnosti za prevoz hlodovine oz. drv, se je oglarjenje močno zmanjšalo. Okoli l. 1930 je znašala letna proizvodnja oglja v Sloveniji samo še 28-30 tisoč ton, predvsem za izvoz. Po drugi svetovni vojni je bilo močno razširjeno na Dolenjskem, kjer se je ohranilo vse do danes. Ohranilo se je še drugod po Sloveniji (Škofjeloško hribovje, Pohorje, Trnovski gozd, Boč, Pokljuka …), predvsem kot posebnost. Ostanki kopišč so v gozdovih po vsej Sloveniji.

PRIHODNOST OGLARJENJA V SLOVENIJI

Vsako leto oglari še več kot 50 oglarjev, ki zložijo in skuhajo na leto po 1 do 2 kopi, pa nekateri celo več. Vzpodbudno je to, da so med njimi tudi mladi oglarji, ki bodo to tradicijo nadaljevali in jo prenesli tudi na svoje otroke. Oglarjenje v teh krajih ima bodočnost. Vse je odvisno od primerne prodajne možnosti oglja. Oglje iz tega območja je kakovostno, saj se v večini skuha iz trdih listavcev. Ima visoko kurilno vrednost, zato bi morala blagovna znamka dosegati višjo, primernejšo ceno, da bi se pridobivanje oglja v takem obsegu tudi nadaljevalo.

Oglarji danes smatrajo, da je poogljevanje še dobičkonosna dejavnost in nekateri vidijo prihodnost tudi v turizmu.

Oglarska dejavnost v Oglarski deželi na Dolah pri Litiji na Dolenjskem in pod sv. Moharjem v Selški dolini, poteka skoraj celo leto. Vedno se najde oglar, ki les pripravlja ali pa ga poogljuje. Drugače pa lahko najdete posamezna »živa kopišča« še na več kot petnajstih mestih po Sloveniji.

OGLARJENJE KOT KULTURNA IDENTITETA KRAJEV IN

RAZVOJ PODEŽELJA

Kulturna identiteta posameznikov in skupnosti se lahko izraža na različne načine – skozi vero, običaje, etiko; jezik, narečje, poezijo in literaturo; glasbo, ples, gledališče, slikanje in kiparjenje; ročna dela, noše, hrano in pijačo; stavbe, arhitekturo in pokrajino; izkoriščanje zemlje, poljedelstvo in gozdarstvo ter OGLARSTVO.

Kulturna identiteta je koncept poln izzivov. Kulturna identiteta se razvija iz dneva v dan, predstavlja povezavo med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega odraža dolgoletno medsebojno povezanost med ljudmi.

Poglavitno vlogo v razvoju podeželja morajo imeti ljudje, ki tam živijo. Njihove ideje, energija, znanje in drugi viri so pomembna pridobitev v procesu razvoja njihovega območja. Ta ideja je odločilnega pomena in kaže na pomembno povezavo med kulturno identiteto in razvojem podeželja. Podeželani znajo ceniti svojo dediščino.

Dežela Slovenija je že na majhnem delčku izredno pestra. Tako v naravni kot kulturni sferi. Kar pomeni, da imamo na tem delčku gozd, cerkev, grad, jamo, posebnost takšno in drugačno… Pa vendar mi želimo najti še nekaj, kar nas bo v tej raznolikosti pokazalo drugačne, posebne. Takšne, da se nas bodo zapomnili. Predvsem pa takšno posebnost, da se bo kulturno okolje znalo identificirati s to naravno ali kulturno posebnost. Kulture imajo lahko pogosto močan lokalni značaj, kar še dodatno povečuje raznolikost določenih območij. In to je OGLARSTVO.

Oglarjenje se ponuja kot ena izmed možnih rešitev gospodarjenja v mlajših gozdovih, kjer je nega gozdov z redčenji najbolj potrebna. To pa je že količina, ki v dobršni meri rešuje problem redčenj v mlajših sestojih in trženje na tržišču manj kvalitetnih lesnih sortimentov. Drug zelo pozitiven vidik oglarjenja pa je še v ohranjanju kulturne krajine. Zaraščanje kmetijskih površin je vse močnejši. Z izrabo te lesne mase v oglje nedvomno pripomoremo zmanjšanju površin, ki so se zarastle.

Za oglarja je ima lahko pridobivanje oglja večplasten pomen, ki bi ga lahko razdružili na sociološki in denarno pridobitveni del.

Naš oglar ni več samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zaraščenost travniških površin in opravlja nego v mladem gozdu, temveč postaja učitelj, raziskovalec in vodič. Lahko začuti, da zna delati nekaj posebnega in vrednega.

Poleg oglja lahko prodaja še naravno in kulturno krajino, oglarsko kolibo, lastne pridelke od jabolčnika do kruha. Z druženjem dviga sam sebe in okolico.

Oglarjenje kot turistična zanimivost, je nedvomno zgodba. Kraj je lahko prepoznaven po kopah, ki daje enkratnost v razpoznavnosti, kot deželo oglarjev. In ta posebnost, drugačnost, lahko pomeni dober atribut za vabilo obiskovalcem v ta prostor.

Preživeti noč z oglarjem in prespati v oglarski kolibi, je nedvomno doživetje. Risanje z ogljem, skratka ustvarjanje z ogljem lahko pritegne različne profile umetnikov, ki obogatijo duhovnost kraja.

Nikakor ne smemo pozabiti na oglarske dneve, skupni pohod…, ki združuje domačine v skupne akcije in skupne nastope na trgu, pod eno oglarsko blagovno znamko.

Oglarjenje povežemo na kovačije, kovačije na ….In tako imamo sklenjene različne kroge dela in razmišljanj.

OGLARJI SE IMAMO LEPO IN SMO VESELI LJUDJE

Oglar je zavber fant

Oglar je zavber fant, ima ves črn gvant.
Oglar, oglar mor bit, mora bit,
Oglar, oglar mora bit moj.

Hlače ima strgane, z ogljem namazane.
Oglar, oglar mor bit, mora bit,
Oglar, oglar mora bit moj.

Konj'ča ima suhega, skoraj že gluhega.
Oglar, oglar mor bit, mora bit,
Oglar, oglar mora bit moj.

Oglar 'ma dost otrok, moke le za sod.

Oglar gre na goro, punce za njim teko.
Oglar, oglar mor bit, mora bit,
Oglar, oglar mora bit moj.

Pripravil: Jože PRAH

VSEBINO POSREDUJ NAPREJ! - HVALA

Novoletna fantazija

2008-12-08T22:21:00.000+01:00

EROIKA

2008-12-08T19:38:00.004+01:00

V Laškem je dne, 07.12.2008 potekal koncert za dušo. Nastopili so: Železničarska godba Zidani most, Nuška Drašček in Eroika.

Obnova vrtca v Sevnici

2008-11-30T19:21:00.010+01:00

Nekoč samski dom delavk sevniške Lisce,
danes ( do nedavnega) vrtec, prenavljajo in
v tej podobi ga ne bomo nikoli več videli.

01.12.2008:

02.12.2008:

07.12.2008:

ŽE KUKA

2008-11-10T20:52:00.001+01:00

Pomladno cvetje novembra
že kuka izpod listja - za mene narobe svet.

Loka

2008-11-04T20:28:00.004+01:00

Središče Loke

Sušilnica

Loka, v ozadju Lisca

Pogled na železniško postajo in Osnovno šolo
v Loki
(slikano z Vrhovega).

HALLOWEEN - 2008

2008-10-26T09:00:00.001+01:00

Bliža se noč čarovnic in buče (kot ta) so že marsikje na ogled.

MARELA

2008-10-19T13:43:00.001+02:00

Čeprav že stara, je za oko še vedno dobra in lepa.

BUČNI PAR

2008-10-16T07:05:00.001+02:00

Na Jelovem v Radečah sedi ob cesti
tale bučni par:

KLOPOTEC

2008-10-12T00:37:00.002+02:00

Klopotec vpija zadnje sončne žarke

OBLAKI SO RUDEČI

2008-10-07T23:35:00.001+02:00

JESEN

2008-09-21T23:57:00.006+02:00

100 LET GODBENIŠTVA V SEVNICI

2008-09-14T22:48:00.010+02:00

Kljub deževni nedelji je v Sevnici potekal mednarodni festival pihalnih orkestrov ob 100 letnici godbeništva in 30-letnici delovanja KD Godba Sevnica. Večina godb (27 pihalnih godb in 3 mažoretne skupine) se je pred zaključnim koncertom predstavila po KS.

V KS Šentjanž sta se predstavili Godba slovenskih železnic (zgoraj) in PO Jesenice ter mažoretke TVD Partizan Jesenice (spodaj):

Slavljenci - (nadvse uspešna) KD Godba Sevnica na domačem terenu:

100 balonov za 100 letnico delovanja:

V športni dvorani kjer se je ob 16. uri odvijal skupni nastop je bilo preko 1200 godbenic in godbenikov ter mažoretk.
Dvorana je bila polna - in vsi zadovoljni:

Tak je luštno, da se nam kar ne da it domov:

VIDIMO SE ČEZ 100 LET!

"FRANČIŠKA"

2008-09-01T09:51:00.001+02:00